Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 14cT1USEMtQ09PSCUyMCZkYXRhYmFzZVtTT1ZTXT1TT1ZTJmRhdGFiYXNlW0lFU1BdPUlFU1AmZGF0YWJhc2VbVkRTU109VkRTUyZkYXRhYmFzZVtVUFJTXT1VUFJTJmRhdGFiYXNlW1NFVV09U0VVJmRhdGFiYXNlW05FR01dPU5FR00mZGF0YWJhc2VbU09TQ109U09TQyZkYXRhYmFzZVtTT1BNXT1TT1BNJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmc2hvd1R5cGU9ZGl2

Dokument: VSK sodba PRp 303/2009, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 04.12.2009

Institut: obstoj prekrška - sodba o prekršku - prisotnost prepovedanih substanc v organizmu - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - metabolit tetrahidrokanabinola

Jedro: Metabolit THC COOH ni uvrščen v seznam prepovedanih drog. Pomeni le, da je oseba, pri kateri je bilo s toksikološko preiskavo krvi ali urina ugotovljena prisotnost tega metabolita, v nekem obdobju zaužila prepovedano drogo THC (tetrahidrokanabinol).

Dokument: VSL sodba PRp 311/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 15.03.2011

Institut: pravna jamstva v kazenskem postopku - preverjanje psihofizičnega stanja - strokovni pregled - mamila - tetrahidrokanabinol - metabolit tetrahidrokanabinola - pregledovanje spisov - rok za vložitev pritožbe - zapisniki

Jedro: THC-COOH niti z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog niti z Odločbo o seznamu mamil ni uvrščen med prepovedane droge in sam po sebi ne pomeni nujno prisotnosti mamila v organizmu, ampak se to dokazuje v povezavi z drugimi, za stanje pod vplivom mamil, značilnimi znaki, katere pa je ugotovil... zdravnik, ki je v oceni vpliva mamil in psihoaktivnih zdravil ocenil, da je vpliv mamil zaznaven.

+

Dokument: VSK sodba PRp 120/2009, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 17.04.2009

Institut: sankcija - odmera sankcije - omilitev sankcije

Jedro: Sodišče prve stopnje je pri odmeri sankcij uporabilo določbo šestega odstavka 26. čl. ZP-1, veljavno v času storitve prekrška, ter obdolžencu znižalo globo in kazenske točke izpod minimalno predpisanih za očitani prekršek. Sodišče prve stopnje je omilitev sankcij utemeljilo z razlogi,... da je obdolženec strokovni pregled odklonil, ker je pričel s terapijo antibiotikov, ker iz njegovega obnašanja po storjenem prekršku izhaja, da je utemeljeno pričakovati, da prekrškov ne bo ponavljal, ter njegovih osebnih in premoženjskih razmer. Sodišče druge stopnje se pridružuje oceni pritožnice, da gre le za pavšalne okoliščine, povsem neobrazložene oziroma konkretizirane, ki po svoji vsebini ne izpolnjujejo niti kriterijev za splošne olajševalne okoliščine, zlasti pa ne za posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev sankcij izpod minimalno predpisanih.

+

Dokument: Sodba IV Ips 91/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 28.10.2008

Institut: psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - obstoj prekrška - opis dejanja - blanketna norma - mamilo

Jedro: Opis dejanja v izreku sodbe, da je obdolženi vozil v cestnem prometu motorno vozilo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil oziroma drugih psihoaktivnih snovi, ki ne vsebuje niti konkretizacije, pod vplivom katere od prepovedanih substanc je storilec vozil, in tudi v obrazložitvi sodbe pomen pojma... "mamilo" ni razložen (z dopolnilnimi predpisi), ne vsebuje (vseh) znakov prekrška po prvem odstavku 131. člena ZVCP-1.

+

Dokument: VSK sodba PRp 319/2009, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 04.12.2009

Institut: postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi

Jedro: Rezultat toksikološke preiskave vzorca obdolženčevega urina pove le, da je oseba v nekem času pred tem zaužila določeno vrsto mamila, ni pa tega možno vedno zanesljivo povezati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti v času obravnavanega dogodka. Za ugotovitev, da v urinu prisotni metabolit... THC (TCH-COOH) dokazuje tudi, da je bil obdolženec v času domnevnega prekrška še vedno pod vplivom prepovedane droge tetrahidrokanabinola, pa bi bilo potrebno izvedenstvo s področja forenzične toksikologije. Tega pa predlagateljica postopka o prekršku v postopku na prvi stopnji ni predlagala (tudi zanjo namreč glede predlaganja dokazov velja določba tretjega odstavka 157. čl. ZP-1).

+

Dokument: VSK sklep PRp 6/2015, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 22.01.2015

Institut: vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi

Jedro: Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, ne da bi celovito presojalo rezultate toksikološke analize, tako z vidika zakonske določbe, ki sankcionira tudi prisotnost presnovkov prepovedanih drog v krvi, kot tudi v povezavi z drugimi dokazi, ki se nanašajo na obdolženčevo vožnjo.

Dokument: VSK sodba PRp 347/2011, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 12.04.2012

Institut: povzročitev prometne nesreče - dokazni predlog - dokazna ocena - nova dejstva in dokazi

Jedro: Glede očitka, da bi moralo sodišče upoštevati 133. člen ZP-1 in po uradni dolžnosti naročiti še preiskavo krvi, pritožbeno sodišče pripominja, da je bil prekrškovni organ kot predlagatelj postopka o prekršku že ob vložitvi obdolžilnega predloga seznanjen tako z rezultatom zdravniškega... pregleda kot z obsegom in rezultatom toksikološke preiskave, pa dokaznega predloga, da se toksikološka preiskava dopolni, vse do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni podal. Tudi za prekrškovni organ kot eno od strank v postopku o prekršku namreč velja določba 157. člena ZP-1, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja verjetno izkazati, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 266/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 10.10.2018

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Jedro: Dejstvo, da je bila tožeča stranka za svoje delo zmožna, pri ugotavljanju odpovednega razloga v predmetnem sporu ni bistveno. Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, ne pa redno iz razloga invalidnosti. Bistveno je, da je sodišče... prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka prišla na delo pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc in bila na delu prisotna pod vplivom drog ali prepovedanih substanc, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti po drugem odstavku 11. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi in je to storila najmanj iz hude malomarnosti, saj je bila prepričana, da se kršitev ne bo ugotovila, ker bo ob pregledu uporabila urin druge osebe. S tem je kršila tudi prvi odstavek 51. člena ZVZD-1 in 33., 34., 35., 36. in 37. člen ZDR-1.

+

Dokument: VSM Sodba PRp 168/2022, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 13.07.2022

Institut: dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - vpliv na vozniške sposobnosti - prepovedane droge - marihuana - čas storitve prekrška

Jedro: Kot že pravilno navaja sodišče prve stopnje se v tovrstnem dokaznem postopku tudi na podlagi v času storitve prekrška veljavne dikcije prvega odstavka 106. člena ZPrCP ne ugotavlja dejanski vpliv prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi na vozniške sposobnosti voznika.

Dokument: VSK sodba PRp 9/2010, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 10.03.2010

Institut: postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi

Jedro: ZVCP-1 v določbi 2. odst. 131. člena vzpostavlja zakonsko domnevo, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih... snovi v organizmu. Vendar pa zgolj dokaz prisotnosti psihoaktivnega zdravila kot je tramadol in metabolita kokaina, kot je benzoilekgonin v urinu, ne more biti merilo za ocenjevanje zmanjšane sposobnosti obdolženca za vožnjo v času, ko so ga policisti na cesti ustavili. Znano je namreč, da se mamila kot tudi psihoaktivna zdravila (odvisno od vrste, načina vnosa v telo, količine, pogostosti jemanja) zadržujejo v organizmu še dolgo po zaužitju, vsekakor tudi po času, ko njihov učinek že izzveni. Kot je bilo že večkrat povedano v podobnih primerih, prisotnost teh snovi ali njihovih metabolitov v urinu dokazuje le uživanje določene vrste mamila ali psihoaktivnega zdravila v nekem času in prisotnosti teh snovi v urinu ni mogoče vedno povezovati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo v času obravnavanega prekrška. Šele prisotnost takšnih snovi v krvi je lahko zanesljiv dokaz, da je oseba pod njihovim vplivom. V obravnavani zadevi izvedenstvo, ki bi na podlagi rezultatov opravljene toksikološke analize lahko potrdilo ali ovrglo trditev, da je obdolženec vozil pod vplivom prepovedane droge in psihoaktivnega zdravila, ni bilo odrejeno. Glede na to, da takšnega predloga s strani predlagateljice postopka o prekršku pred sodiščem prve stopnje ni bilo, ga ob odločanju o pritožbi obdolženca tudi ni mogoče odrediti (3. odst. 157. čl. ZP-1).

+

Dokument: VSL sodba PRp 406/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 15.04.2010

Institut: preverjanje psihofizičnega stanja - strokovni pregled - mamila

Jedro: Glede na 2. odstavek 131. člena ZVCP-1 se šteje, da je pod vplivom snovi iz 1. odstavka 131. člena ZVCP-1 (torej med drugim pod vplivom mamil) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu. Zgolj prisotnost... v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog navedene prepovedane droge ima za posledico, da se šteje, da je voznik pod vplivom mamil že zaradi prisotnosti takih snovi v organizmu, medtem ko je pri vseh drugih snoveh (na primer metabolitu THC) potrebno ugotavljati dejanski vpliv na voznika.

+

Dokument: VSL sodba PRp 908/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Oddelek za prekrške, Datum: 17.10.2012

Institut: psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - ocena zdravnika - stroški postopka - plačnik stroškov postopka

Jedro: V primerjavi s prej veljavnim ZVCP-1, ki je v 2. odstavku 131. člena določal, da je pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka (mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali... strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu, se v skladu z določbami 106. člena ZPrCP za prekršek kaznuje voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost navedenih snovi in tudi njihovih presnovkov, v krvi ali slini. Ocena zdravnika oziroma zaznava znakov motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu pri zdravniškem pregledu v okviru strokovnega pregleda, je v primeru, ko je kromatografska preiskava pokazala prisotnost prepovedanih drog in njihovih presnovkov v organizmu, pomembna za odločitev o pridržanju voznika, torej v času, ko rezultat toksikološke preiskave še ni znan, ne pa glede vprašanja odgovornosti za storitev obravnavanega prekrška.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 33002/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 13.05.2021

Institut: nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov

Jedro: Kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu presega izvršitev cestnoprometnega prekrška, ki predstavlja abstraktno nevarnost v cestnem prometu, saj se za kazensko odgovornost storilca zahteva nekaj več – to je povzročitev (vsaj) neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe,... ki mora biti objektivno predvidljiva in do katere ne bi prišlo, če bi voznik upošteval zahteve dolžnostnega ravnanja, ki jih nanj naslavljajo relevantni cestnoprometni predpisi. Ker je vzročna zveza med izvršitvenim ravnanjem storilca in prepovedano posledico element splošnega pojma kaznivega dejanja, mora sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej presojati, ali je storilčeva protipredpisna vožnja povzročila konkretno ogrozitev kakšne osebe, s tem pa torej po vsebini tudi, ali je imela prepovedana droga tak vpliv na njegove psihofizične sposobnosti, da je vodila do prepovedane (ogrozitvene, v primeru hujše posledice pa tudi poškodbene) posledice.

+

Dokument: Sodba I Ips 101/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 12.11.2009

Institut: razlogi o odločilnih dejstvih - prekoračitev obtožbe - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe - sprememba dopolnilne norme - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka

Jedro: S spremembo zakonske označbe dopolnilne norme, ne da bi bilo poseženo v dejanski opis kaznivega dejanja, sodišče ni prekoračilo obtožbe.

Izberi vse|Izvozi izbrane